Preskoči na vsebino
Disruptive Lab

Vodnik Evropska pravila

NIS2 in kaj bo revizor želel videti

NIS2 velja za srednja in velika podjetja v naštetih sektorjih, revizor pa bo želel, da vaši sistemi pokažejo, kdo ima dostop, kaj se beleži in kako se poroča o incidentih.

Objavljeno
Posodobljeno
Čas branja
8 min branja
Odgovorni urednik
David Lahuta

Na kratko

Direktiva NIS2 velja za srednja in velika podjetja v 18 naštetih sektorjih, od energetike in zdravstva do proizvodnje, hrane in digitalnih storitev, ter za nekatere druge subjekte ne glede na velikost.13 Če velja za vas, mora varnostne ukrepe odobriti upravljalni organ podjetja, ki zanje lahko tudi odgovarja.1 Vaši sistemi morajo znati pokazati, kdo ima dostop do česa, kaj se je zgodilo in kdaj, ter da je incident mogoče prijaviti v 24 urah.1 Del tega so tudi dobavitelji. Direktiva od vas zahteva, da upoštevate njihove varnostne prakse, vključno s tem, kako razvijajo programsko opremo.1 V Sloveniji direktivo prenaša Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki velja od 19. junija 2025.6

Ali NIS2 velja za nas?

Odločata dve vprašanji, vaš sektor in vaša velikost.

Najprej sektor. Direktiva v dveh prilogah našteva 18 sektorjev.1 Priloga I zajema visoko kritične sektorje, na primer energetiko, promet, bančništvo, zdravstvo, pitno vodo, digitalno infrastrukturo, upravljanje storitev IKT med podjetji, javno upravo in vesolje.1 Priloga II zajema druge kritične sektorje, na primer poštne storitve, ravnanje z odpadki, kemikalije, hrano, proizvodnjo, ponudnike digitalnih storitev in raziskave.1 Proizvodnja tu pomeni določene panoge, med njimi medicinske pripomočke, računalniške in elektronske izdelke, električno opremo, stroje, motorna vozila in druga prevozna sredstva.1

Nato velikost. Direktiva velja za subjekte v teh sektorjih, ki so po opredelitvi malih in srednjih podjetij EU vsaj srednje veliki.1 Po tej opredelitvi ima malo podjetje manj kot 50 zaposlenih in letni promet ali letno bilančno vsoto največ 10 milijonov EUR.2 Srednje podjetje ima manj kot 250 zaposlenih in letni promet največ 50 milijonov EUR ali letno bilančno vsoto največ 43 milijonov EUR.2 Po naši razlagi je zato podjetje v naštetem sektorju s 50 ali več zaposlenimi ali s prometom in bilančno vsoto nad 10 milijoni EUR praviloma zajeto. Mala in mikro podjetja praviloma niso. Pri velikosti se upoštevajo tudi partnerska in povezana podjetja, zato naj to preveri tudi malo podjetje v večji skupini.2 Slovenski zakon postavlja strožji pogoj velikosti in zajame manj podjetij, kot pojasnjujemo spodaj.

Nekateri subjekti so zajeti ne glede na velikost. Taki so na primer ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih storitev, ponudniki storitev zaupanja, registri imen vrhnjih domen in edini ponudnik storitve, ki je v državi članici bistvena za družbo.1

Zajeti subjekti spadajo v dve skupini. Bistveni subjekti so večinoma veliki subjekti v sektorjih iz Priloge I.1 Pomembni subjekti so vsi drugi zajeti subjekti.1 Obveznosti so enake, razlikuje se nadzor.

Kaj pravila zahtevajo od vaših sistemov, povedano preprosto?

Jedro je 21. člen. Zajeta podjetja morajo sprejeti ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za sisteme, na katerih teče njihovo poslovanje.1 Sorazmerno pomeni, da je obseg dela odvisen od izpostavljenosti podjetja tveganjem, njegove velikosti in verjetne resnosti incidentov.1 Člen nato navaja vsaj deset področij.1 Tabela jih povzema preprosto in ob vsakem navede, kaj mora sistem znati pokazati.

Obveznost iz 21. člena Kaj morajo vaši sistemi znati pokazati
Analiza tveganj in varnostne politike Pisno politiko, ki jo je odobrilo vodstvo, in seznam ugotovljenih tveganj
Obvladovanje incidentov Da je incident zaznan, njegov čas zabeležen in njegova obravnava zapisana
Neprekinjeno poslovanje, varnostne kopije, obnova po nesreči Da varnostne kopije obstajajo in da je bila obnova preizkušena
Varnost dobavne verige Seznam dobaviteljev in kaj o varnosti pravi pogodba z vsakim od njih
Varnost pri pridobivanju, razvoju in vzdrževanju, vključno z obravnavanjem ranljivosti Kako se varnostne slabosti odkrivajo, odpravljajo in beležijo ter kdo je odobril vsako spremembo
Preverjanje učinkovitosti ukrepov Rezultate testov, pregledov in revizij
Osnovna kibernetska higiena in usposabljanje Kdo je bil usposobljen in kdaj
Kriptografija in po potrebi šifriranje Kateri podatki so šifrirani in kako se hranijo ključi
Varnost zaposlenih, nadzor dostopa, upravljanje sredstev Kdo ima dostop do česa, kdo ga je odobril, ter seznam sistemov in podatkov
Večfaktorska avtentikacija in varovane komunikacije Pri katerih prijavah je potreben drugi korak, na primer koda s telefona

Ob tabeli sta še dve obveznosti. Prvič, upravljalni organ mora te ukrepe odobriti in nadzirati, za kršitve pa lahko odgovarja.1 Njegovi člani se morajo tudi usposabljati.1 Komisija to opisuje kot odgovornost najvišjega vodstva.3

Drugič, o pomembnem incidentu je treba v več korakih poročati nacionalni skupini za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) ali pristojnemu organu.1 Zgodnje opozorilo je treba poslati v 24 urah od seznanitve z incidentom, priglasitev incidenta v 72 urah in končno poročilo najpozneje en mesec po priglasitvi.1 Incident je pomemben, če je povzročil ali bi lahko povzročil znatne motnje v delovanju ali finančne izgube ali precejšnjo škodo drugim.1 V praksi je rok 24 ur mogoče upoštevati le, če vaši sistemi beležijo, kdaj se je zgodilo nekaj nenavadnega in kdo je to opazil.

Pri urejanju tega dela si lahko pomagate z ogrodjem NIST Cybersecurity Framework 2.0, smernicami ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo, ki jih lahko uporablja vsaka organizacija ne glede na velikost ali sektor.5 Ogrodje varnostne rezultate razvršča v šest funkcij, upravljanje, prepoznavanje, zaščito, zaznavanje, odzivanje in obnovo.5 Direktive ne nadomešča, a njegovih šest funkcij pokriva isto področje kot zgornja tabela.

Kaj vprašati dobavitelja programske opreme?

Direktiva dobavitelje obravnava kot del vaše lastne varnosti. Varnost dobavne verige zajema vaše odnose z neposrednimi dobavitelji in ponudniki storitev.1 Pri izbiri ukrepov morate upoštevati ranljivosti posameznega dobavitelja ter kakovost njegovih izdelkov in varnostnih praks, vključno z njegovimi postopki varnega razvoja.1

ENISA, agencija EU za kibernetsko varnost, je objavila tehnične smernice, ki kažejo, kako je to videti v praksi.4 Namenjene so subjektom iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/2690, na primer ponudnikom storitev računalništva v oblaku, podatkovnih centrov, upravljanih storitev in spletnih tržnic.4 Pri njih morajo pogodbe z dobavitelji po potrebi zajemati spodnje točke.4 Druga podjetja ta seznam ne zavezuje, je pa dober nabor vprašanj za vsakega dobavitelja sistema, od katerega ste odvisni.

  • K katerim varnostnim zahtevam se dobavitelj zaveže v pogodbi?4
  • Ali vas bo dobavitelj brez nepotrebnega odlašanja obvestil o incidentu, ki ogroža vaše sisteme?4
  • Ali imate pravico do revizije dobavitelja ali do prejema njegovih revizijskih poročil?4
  • Ali bo dobavitelj odpravljal ranljivosti, ki ogrožajo vaše sisteme?4
  • Ali sme dobavitelj najemati podizvajalce in ali zanje veljajo enake varnostne zahteve?4
  • Kaj se zgodi z vašimi podatki ob koncu pogodbe?4

Dodajte še nekaj lastnih vprašanj o sami programski opremi. Ali zna pokazati, kdo ima dostop do česa in kdo jo je spremenil? Ali beleži, kdo je kaj naredil, tako da zapisa nihče ne more neopazno spremeniti? Kako hitro se odpravi znana varnostna slabost in kdo to potrdi? Ali lahko podatke in zapise vzamete s seboj?

Kaj bo revizor želel videti na dan pregleda?

Dokaze, ne namenov. Direktiva daje organom pooblastilo, da zahtevajo dokumentirane varnostne politike, dostop do podatkov in dokumentov ter dokaze, da se politike izvajajo, na primer rezultate varnostnih revizij in dokaze, na katerih temeljijo.1

Kako pogosto se to zgodi, je odvisno od tega, v katero skupino spadate. Pri bistvenih subjektih so mogoče redne in ciljne varnostne revizije, pregledi na kraju samem in naključni pregledi.1 Nad pomembnimi subjekti se izvaja naknadni nadzor, kadar obstajajo dokazi ali znaki, da morda ne izpolnjujejo zahtev.1 Stroške ciljne revizije, ki jo opravi neodvisni organ, praviloma plača revidirano podjetje.1

Smernice agencije ENISA za vsako zahtevo navajajo primere dokazov.4 Pri pravicah dostopa so to jasne opredelitve uporabniških vlog, osrednji register vseh dodeljenih dostopov z datumi sprememb, odobreni zahtevki za dostop, redni pregledi dostopov in dnevniki vsake spremembe pravic dostopa s časovnim žigom in uporabniškim imenom.4 Pri beleženju so to nastavitve beleženja, vzorci dnevniških datotek in zaščita samih dnevnikov.4 ENISA opozarja, da je seznam okviren in da o strogosti nadzora odločajo nacionalni organi.4

Iz tega izhaja praktičen kontrolni seznam za dan pregleda.

  • Varnostna politika z datumom, ko jo je odobrilo vodstvo.
  • Seznam vaših sistemov in podatkov ter lastnik vsakega od njih.
  • Za vsak pomemben sistem seznam, kdo ima dostop, in zadnji pregled tega seznama.
  • Zapisi prijav, sprememb in skrbniških dejanj, shranjeni tako, da jih ni mogoče spremeniti.
  • Postopek obvladovanja incidentov in zapis o zadnjem incidentu ali vaji.
  • Zadnji preizkus obnove iz varnostne kopije.
  • Seznam dobaviteljev z varnostnimi določili vsake pogodbe.
  • Evidenca usposabljanj vodstva in zaposlenih.

Kaj storiti najprej?

Najprej ugotovite, ali ste zajeti, ker iz tega izhaja vse drugo.

  1. Svoj sektor preverite po obeh prilogah, velikost pa po opredelitvi EU.12 Nato preverite slovenski zakon, samoregistracijo in roke.
  2. Naštejte sisteme, brez katerih vaše poslovanje ne more delovati, in dobavitelje za vsakim od njih.
  3. Vsak tak sistem preverite po zgornjem kontrolnem seznamu. Zapišite, kaj sistem zna pokazati danes in česa ne.
  4. Na vaji preizkusite prvih 24 ur incidenta, od trenutka, ko ga zaznate, do zgodnjega opozorila.1
  5. Rezultate predložite vodstvu v odobritev, saj je po direktivi zanje odgovorno.1

Vrzeli iz tretjega koraka so običajno konkretne, na primer sistem brez zapisa o tem, kdo je kaj spremenil, in jih je mogoče odpraviti.

Komisija je 20. januarja 2026 predlagala ciljne spremembe direktive NIS2, da bi bila jasnejša in preprostejša.3 Ob pisanju tega vodnika jih Komisija na svoji strani opisuje kot predlog, zato vodnik sledi direktivi v sedanji obliki.

V Sloveniji

V Sloveniji direktivo NIS2 prenaša Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/2025, ki velja od 19. junija 2025.6 Zajete subjekte imenuje zavezanci in jih deli na bistvene in pomembne subjekte.6

Strožji pogoj velikosti. To je slovenska posebnost. Zakon zajame podjetje iz naštetih sektorjev, ki ima vsaj 50 zaposlenih in hkrati letni promet ali letno bilančno vsoto vsaj 10 milijonov EUR.6 Izpolnjena morata biti oba pogoja, zato je zajetih manj podjetij kot po sami opredelitvi EU.

Pristojni organ. Pristojni organ je Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), nadzor izvaja njegova inšpekcija.67 Skupina CSIRT za podjetja je SI-CERT.6

Samoregistracija. Zavezanec se mora prek mehanizma za samoregistracijo registrirati v 30 dneh od dneva, ko začne izpolnjevati merila. Kdor je bil zajet že ob začetku veljave zakona, se je moral registrirati do 19. decembra 2025.67

Ocena in samoocena skladnosti. Bistveni subjekti morajo oceno skladnosti opraviti najmanj enkrat na dve leti ali po pomembnem incidentu, pomembni subjekti pa pod enakimi pogoji samooceno skladnosti.6 Odgovorne osebe, torej vodstvo, se morajo usposabljati najmanj vsaka štiri leta.67

Priglasitev incidentov. Zakon prvi korak imenuje zgodnje sporočilo. Pošlje se v 24 urah po zaznavi pomembnega incidenta, priglasitev incidenta v 72 urah in končno poročilo najpozneje en mesec po priglasitvi. Če incident takrat še traja, se predloži poročilo o napredku, končno poročilo pa en mesec po rešitvi incidenta.67

Globe. Za bistvene subjekte od 0,5 % do 2 % letnega prometa oziroma od 10.000 EUR do 10 milijonov EUR, za pomembne subjekte od 0,3 % do 1,4 % oziroma od 7.000 EUR do 7 milijonov EUR.6 Kaznovane so lahko tudi odgovorne osebe.6 Sprememb zakona po Uradnem listu RS, št. 40/2025, nismo preverili. Z vprašanji se obrnite na URSIV.

Naslednji korak

Če bi vam koristilo, bi z vami na sestanku z veseljem pregledali enega od vaših sistemov in pogledali, kaj lahko revizorju pokaže danes in kaj bi še potreboval. Gradimo poslovne sisteme in aplikacije po meri, v katere so nadzor dostopa, zapis o tem, kdo je kaj naredil, in dokumentacija vgrajeni od začetka, zato so pripravljeni na revizijo. O certifikatu odloča revizor, mi dobavimo programsko opremo in dokazila.

Poslovni sistemi in aplikacije po meri

Viri

  1. 1. Directive (EU) 2022/2555 (NIS2), Articles 2, 3, 20, 21, 23, 32 to 34 and Annexes I and II, EUR-Lex. Prebrano 17. november 2026
  2. 2. Commission Recommendation 2003/361/EC on the definition of micro, small and medium-sized enterprises, Annex Article 2, EUR-Lex. Prebrano 17. november 2026
  3. 3. European Commission, NIS2 Directive, securing network and information systems. Prebrano 17. november 2026
  4. 4. ENISA, NIS2 Technical Implementation Guidance, June 2025, version 1.0. Prebrano 17. november 2026
  5. 5. NIST, The NIST Cybersecurity Framework (CSF) 2.0, CSWP 29, 26 February 2024. Prebrano 17. november 2026
  6. 6. Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), Uradni list RS, št. 40/2025. Prebrano 17. november 2026
  7. 7. URSIV, Obveznosti in podpora zavezancem po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV-1). Prebrano 17. november 2026

Zgodovina sprememb

  1. Objavljeno.

Pogovorimo se o vašem projektu

Pustite nam kontaktne podatke in oglasili se bomo s predlogom termina. Brezplačno in brez obveznosti.

S kodo države, na primer +386.

Vaše podatke uporabimo samo za odgovor. Varstvo osebnih podatkov

Ta obrazec pred samodejnim pošiljanjem ščiti Google reCAPTCHA. Googlov pravilnik o zasebnosti (odpre se v novem oknu) Googlovi pogoji storitve (odpre se v novem oknu)

Ali pa stopite v stik z nami neposredno

Pišite nam office@disruptivelab.dev
Pokličite nas +420 777 702 032

Naš prednostni jezik komunikacije je angleščina.

Vsi kontaktni podatki in naslovi